Si do sedaj že sodeloval v kakšni dejavnosti za samostojno življenje?

A. S. je 29-letni mlad moški z okvaro vida. Vid je izgubil pri 24 letih v prometni nesreči. Študiral je informacijsko podporo in storitve za stranke v klicnih centrih in bil na začetku svoje poklicne poti, ko se je zgodila nesreča. Nesreča je vse prekinila, dokler mu zdravnik ni svetoval obiska Centra za izobraževanje in rehabilitacijo slepih v Solunu. V tem centru se je 5 let usposabljal na področju orientacije in mobilnosti, kar je temelj za razvoj samostojnosti pri ljudeh z okvaro vida. Med intervjujem je poudaril, da je za osebo z okvaro vida orientacija in mobilnost prisotna vsako sekundo dneva, ko raziskuje okolico in z njo vzpostavlja stik. Po 5 letih usposabljanja se A. S. lahko samostojno giblje s palico ali psom vodnikom in opravlja vsa vsakodnevna opravila.

Med razvojem veščin za samostojno življenje je nadaljeval študij na Univerzi v Makedoniji, na oddelku za družbene, humanistične vede in umetnost, kjer je diplomiral iz izobraževanja in socialne politike.

Pridobil je certifikat za poznavanje brajice ter se izobraževal na Grški akademiji za nevro-lingvistično programiranje (NLP), kjer je pridobil naziv NLP Master Practitioner s specializacijo za okvaro vida.

S kom živiš? Kako je organiziran tvoj dan? Katere so tvoje glavne dejavnosti doma?

A. S. živi v svojem stanovanju in ima veliko prijateljev, večinoma brez oviranosti. Zaposlen je za polni delovni čas kot pisarniški delavec v večjem grškem podjetju. Poleg službe je prostovoljec v Centru za izobraževanje in rehabilitacijo slepih v Solunu, kjer ozavešča širšo javnost o oviranostih, organizira kampanje in posebne dogodke, poučuje tehnike spremljanja za slepe ter informira o koristi psov vodnikov.

Kako ti starši, družina in prijatelji pomagajo pri vsakdanjih opravilih? Kako bi želel, da te podpirajo?

A. S. je povedal, da mu je usposabljanje za samostojno življenje in spoznavanje sodobne tehnologije odprlo povsem nov svet možnosti. Mobilni telefon je zanj nepogrešljivo orodje – omogoča varnost pri samostojnem gibanju in hitro pomoč v nujnih primerih. Po nesreči ga je skrbelo, da ljudje ne bodo želeli biti z nekom z oviranostjo, a z napredovanjem usposabljanja je pridobil samozavest in vero, da si – tako kot vsi drugi – zasluži prijateljstvo in ljubezen. Prijatelji mu veliko pomenijo in mu stojijo ob strani. Hvaležen je tudi staršem za njihovo skrb. Zdaj si želi, da bi prijatelji ostali prijatelji, starši starši, družina pa družina – brez pretirane skrbi ali zaščitništva.

Kaj običajno počneš doma in zunaj doma? Česa bi rad počel več? Kaj novega bi se rad naučil? 

Doma rad bere, kuha, se druži s prijatelji. Kot prostovoljec v centru slepih pomaga otrokom in mladim z ovirami pri učenju veščin za samostojno življenje, jih spodbuja k čim večji neodvisnosti, ozavešča širšo javnost o oviranostih, organizira dogodke, poučuje tehnike spremljanja in govori o koristih psov vodnikov. Učenje in nadgrajevanje znanja sta zanj neprekinjen proces – želi se naučiti vsega, kar mu bo pomagalo živeti kakovostno življenje.

Ali si že kdaj živel ločeno od staršev? Si si to želel?

A. S. že živi samostojno v svojem stanovanju, za kar ima dovolj prihodkov, vse potrebno znanje, predvsem pa moč volje in željo, da živi polno življenje in prispeva k dobrobiti drugih, ki so doživeli podobne življenjske preizkušnje.

Kako si predstavljaš svoje bivanje? S kom bi rad živel? Kako si predstavljaš stanovanje? Kaj potrebuješ za popolno funkcionalnost?

Trenutno že živi neodvisno in načrtuje skupno življenje s svojo partnerko. Njuno stanovanje je že popolnoma prilagojeno njegovim potrebam. Je navdušenec nad novo tehnologijo in vedno odprt za uvajanje novih naprav in pripomočkov, ki lahko še dodatno izboljšajo kakovost njegovega življenja.

Kaj bi po tvojem mnenju morali vključiti v priročnik, ki ga pripravljamo? Kakšna bi bila tvoja priporočila?

A. S. je sodeloval pri pomembnem projektu o dostopnosti v Grčiji, ki je vključeval prilagoditev trgovin za osebe z okvaro vida. Projekt je pokazal, da je mogoče doseči odlične rezultate, kadar strokovnjaki sodelujejo z osebami z invalidnostmi.

Po njegovem mnenju bi moral priročnik:

• imeti jasno zastavljeno pot, kako zagotavljati dostopnost in samostojno življenje za osebe z ovirami;
• vsebovati posebno poglavje za oblikovalce politik, ki na jasen način predstavi, zakaj mora biti samostojno življenje prednostna naloga v sodobni družbi;
• biti uporabniku prijazen, z ilustracijami in dodatnimi viri;
• biti razdeljen na dva dela: en del za uporabnike, en del za odločevalce, da bo vsebina ciljno usmerjena in bo priročnik dejansko uporabno orodje za bralce.