Prvo svetovno poročilo o oviranosti iz leta 2011, ki sta ga skupaj pripravila Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) in Svetovna banka, ponuja najboljše razpoložljive dokaze o tem, kaj deluje pri premagovanju ovir pri dostopu do zdravstvenega varstva, rehabilitacije, izobraževanja, zaposlitve in podpornih storitev ter pri ustvarjanju okolij, ki bodo omogočila, da bodo osebe z ovirami lahko napredovale in uspevale. Poročilo se zaključi s konkretnim nizom priporočenih ukrepov za vlade in njihove partnerje: https://www.who.int/publications/i/item/9789241564182

Poročilo bo pomembno prispevalo k izvajanju Konvencije o pravicah invalidov. Na stičišču javnega zdravja, človekovih pravic in razvoja naj bi poročilo postalo nepogrešljiv vir za oblikovalce politik, izvajalce storitev, strokovnjake in zagovornike oseb z invalidnostjo ter njihove družine.

Ključne ugotovitve:

• 1,3 milijarde ljudi doživlja pomembno obliko invalidnosti. To predstavlja 16 % svetovnega prebivalstva oziroma enega od šestih ljudi;
• nekatere osebe z ovirami živijo do 20 let krajše od oseb brez ovir;
• osebe z ovirami:

• imajo na splošno slabše zdravje, nižjo izobrazbo, manj ekonomskih priložnosti in višjo stopnjo revščine kot osebe brez oviranosti, zaradi pomanjkanja storitev in številnih ovir, s katerimi se soočajo v vsakdanjem življenju;
• imajo dvakrat večje tveganje za razvoj bolezni, kot so depresija, astma, sladkorna bolezen, možganska kap, debelost ali slabo ustno zdravje;
• se soočajo s številnimi neenakostmi na področju zdravja;
• imajo 15-krat več težav z dostopnostjo in cenovno sprejemljivostjo prevoza kot osebe brez oviranosti;
• se soočajo z neenakimi pogoji (stigmatizacija, diskriminacija, revščina, izključenost iz izobraževanja in zaposlitve, ovire v zdravstvenem sistemu), ki povzročajo zdravstvene neenakosti.